Kot novinarju se mi je Planica uprla tisti trenutek, ko sem zagledal okoli pol devete zjutraj kako mrtvo pijanega ljubitelja skokov nesejo na zadnje sedeže avtobusa s primorsko registracijo. Potem sem prosil, da me tja gor ne pošiljajo več, ker nisem (več?) želel pisati o pijančevanju kot prazniku.
Marsikaj se je spremenilo od tedaj, šotori za povabljene so vse bogatejši in celo zastrupitev z alkoholom je vse manj. Ostala pa je Planica kjer "Slovenec" premaguje naravo: ne glede lai je pretoplo ali premrzlo, ali je preveč ali premalo snega, ali je veter ali pa ga ni, ali je kriza ali pa je ni .... vedno hrabri, pogumni, nenadkriljivo skromni in delovni premagajo naravo. Pa naj stane jar hoče.
Priznam, da sem vernik druge religije. Tiste z žogo, usnjeno. Ta je svetovna, ne slovenska. Ker je fuzbal pač za južnjake, zato je v Nemčiji brez konkurence med športi. Pa v Angliji. Pa v Franciji. Pa v ...saj ni pomembno. Planica je za slovenski živelj kot fuzbal za Argentince: izgubimo razsodnost in....
Zakaj pa ne? Zakaj se ne bi poistovetili z orli, ki tako opevano letijo kar je daven sen človekov? Zakaj ne bi rajali pod Poncami in slavili praznika? Čemu ne bi mi vzeli skoke in polete in vse kar zraven sodi za svoje, če drugi norijo ob fuzbalu!?
Nauk je preprost in za vse nas enak: raji je treba dati iger in kruha pa bo mir! Treba je medijsko narediti nek dogodek, ga izpiliti in raja ga bo kupila kot svojega. Letos malo drugače, res je. A zato se mit ne bo spremenil, kje pa: še huje bo, še bolj vzneseno, še bolj pompozno. Ker je tu Slovenija, ker smo Slovenci in ne....no,ja!!!
Sram me je bilo, ko sem šele tam pri tridesetih zvedel, da je eden najboljših slovenskih skakalcev vseh časov naredil samomor, ker ni mogel prenesti slave, uspeha. Eden najbolj slavnih teh časov je podlegel alkoholu. Samo ljudje smo, kajne? No, razen v Planici. Tam smo vsi junaki, ki letimo in premagamo vse. Tudi naravo...