Pa z metlo najprej pred lastna vrata: 17 let je bila naša družina - z mojo ženo kot izpostavljeno, javno linčano, vnaprej osumljeno, obtoženo in obsojeno - pod drobnogledom države: kaj in od kod nam to in ono ipd. Danes je dejstvo naslednje in pravnomočno: obtožbe ni, sodnega postopka ni, ostane le priokus...pa to so osebne stvari. Ves ta čas pa sem spal mirno, ker sva za sleherni cent ustvarjenega premoženja imela dokazila. Vsa. Zato sva lahko pomagala otrokoma do strehe nad glavo. Priznam: to je danes privilegij preredkih staršev in to je moja glavna zamera naši državi do zdaj.

Ima kranjski župan pravico poskrbeti za lastne otroke? Ima. Mu to lahko kdo očita? Nihče. Je pravica teh otrok, da imajo streho nad glavo? Je. Tako kot za moje, velja za njegove in vaše in vse. Je za to poskrbel v času županovanja v Kranju? Ne vem, zato pa kot novinar vprašam. Odgovoril še ni.

Nesporno pa je, da je kot župan storil nekaj korakov (beri: sprejel odločitve), ki terjajo osvetlitev. Javno. Zato, ker ne gre več za skrb za otroke ampak za njegovo funkcijo in vpliv, ki ga ima. Pri tem je trčil na podjetje, ki je uspešno in iz našega okolja. Da bi imeli čim več takih! Jekdaj oseben interes in korist združil s funkcijo? Ne vem, ne trdim - a vprašam. Ker ima neko stanovanje z namenom napis "župan", ali je pa - kot se mnogi politiki branijo - pač naključje?

Kaj je torej sporočilo vsega tega in še česa? Da ne upa, zmore, zna in hoče neposredno in jasno odgovoriti. Temu se reče tudi "pokazati račune" vsem dvomljivcem. Ko taka dejanja manjkajo, se rodijo sumi o korupcijin izkoriščanju položaja in kar je še teh oznak. Župan, ki nam je obljubljal, kako drugačen je od prejšnjih, vsak dan sproti vse to samo stopnjuje. Pa saj vemo: če imam odgovore (in papirje), jih pač posredujem, kajne? Lahko pa tudi molčim, da odgovore iščejo drugi: od tečnih novinarjev do policije ipd.

Zame je taka javna drža Matjaža Rakovca hudo razočaranje, Ne samo nad politikom in funkcionarjem, nad človekom. To moram zapisati, ker je tudi moje ravnanje zagotovo za koga (ali mnoge) razočaranje, če ne kaj hujšega. Ogromen vpliv ima tak človek, a vsak dan sproti nam kaže, da mu gre za marsikaj kar mu je v veselje (potovanja in pojedine...) in korist - šele potem je na vrsti Kranjčan in Kranjčanka.... Od tu se razočaranje samo poglablja, ker je negovanje njegove zunanje podobe zame le prikaz narcisoidnega človeka, ki se ne zna soočiti s tistimi, ki so ga postavili na stolček: raje nam preko plačanih medijev in novinarjev vsiljuje neko navidezno podobo.

A vrata stanovanja lahko včasih sporočijo več ali vse, kajne?

Miran Šubic, ki me je kot dobrega znanca iz športa ipd. leta 2016 v Ljubljani ob kavi Matjaž Rakovec vprašal, kaj mislim o njegovi kandidaturi. Vmes se je zgodilo marsikaj, z njim in mano. Trma pa je ostala. Moja in vaša.