To, kar bom napisal je mnenje. Ne ocena, ne analiza, osebno mnenje. Ko sem prebral (danes sem seveda bil v mestnem jedru kot skoraj vsako leto na ta dan) tale zapis "nacionalke", mi ni ostalo drugega kot sram. Ko nek lokalni politik, nek politični pvozpetnik, nek do mene in Trme diktatorski cenzor recitira Prešerna, bi se morali vsi prikloniti: naučil se je, zna, zmore, bravo in hvala mu...!?

Malo proč so v tem času odprli kulturno prestolnico Evrope. Slovensko mesto! Veste, kdo je tekmoval z njim v isti tekmi? Tile ljudje na fotografiji.

Odpadli so v prvem krogu. Ne Kranj, oni. Ker niso znali doumeti in razumeti, da neka kulturna zatohla provinca mora preseči samo sebe, da se ji odprejo vrata do prestolnice kulture. Da ni dovolj imeti mestni praznik in spomenikov Prešernu - treba je imeti vsebino! Treba je imeti svežino. Treba je imeti ljudi odprtega duha in dojemanja sodobnega sveta. Logično je, da smo zapravili denar za eno samo spoznanje: da nismo sposobni tistega za kar se potegujemo. Če nismo sami dojeli, so nam povedali drugi.

In se je zgodilo leto 2025 in se je zgodila recitacija politika, ki je ne bi smelo biti. Ker je Prešerna kot konja vpregel v voz svoje politike, ki je Potemkinova vas: videz pred vsebino. Če je nekoč pesnik moral iz Ljubljane v službo v Kranj, danes "politik novega kova" zgrešeno, res mizerno uporablja Prešerna v vlogi kot "turističnega vodiča: pesnik bi danes. leta 2025, kajpak našel "notranji mir in srečo" najde povezavo politi, dejansko nevreden te pesmi, tega pesnika, njegovega izročila. Pa ne trdim, da je zloraba neke pesmi v politične, samoreklamerske namene kaj hudega. Ne, je preslikava njegove politike in njegove oblasti.

Ob iskanju miru in sreče bi namreč 2025 pesnik težko našel koncertno dvorano kjer bi predvajali Zdravljico, ki je zdaj himna. Ker jo ni, ker je to le ena od obljub oblastnika, ki danes upa in zmore recitirati Prešerna za "dnevne potrebe" svojega političnega obstoja. Ja, Prešeren bi večino dni iz hiše kjer je umrl danes odtaval v kako kranjsko gostilno kot je to storil nekoč: pa jih skoraj ni več. Vsaj odprtih ne. Pa za to ni kriva nobena oglast, celo sedanja ne! Gre za človeški in poslovni odziv na razvoj mesta, ki ga sploh ni. Ker ni obljubljenih novosti, so pa obljube norosti: o stanovanjih za mlade, o koncertni in športnih dvoranah, o plaži v kanjonu Kokre, o novih podjetjih, ki se selijo k nam in kar je še te navlake, ki nam je v Kranj prinesla to kar imamo danes: eno samo veliko razočaranje.

Prešeren bi po "divjanju naokrog" gotovo rad zvedel, kako je politika preprečila poimenovanje knjižnice po pesniku, esejistu in profesorju slovenskega jezika, ker pač ni "njihov". Morda bi mu kdo povedal, da lahko v "njegovem" gledališču pod kreljutjo rdeče oblasti kako dramo vržejo s sporeda čeprav jo je napisal dramatik, ki ima kip v istem gledališču in ulico v Kranju in... Vsekakor pa bi se pesnik ne spraševal več "kam?" ampak bi odšel v enega od parkov, ki so nastali (četudi je glavni še zaprt). In verjetno bi bilo samo njemu jasno, zakaj v Kranju postavljamo kipe tistim (zaslužnim, da ne bo pomote), ki so z njim in nami povezani s tem, da so kipi navadno podarjeni in s tem, da so pač živeli nekje v času, ko je Prešeren bival tudi v Kranju. Bolj bizarnega razloga za "alejo odsekanih glav", svet ne pomni....v Kranju pa jih doživljamo serijsko in po vrsti kot se zahoče politiku, ki ima oblast, funkcijo, vpliv in možnost, da Kranju nameni ob Prešernovem prazniku recitacijo z razlago, ki bi jo vil morda vesel osnovnošolec ali pa kak tujec s Sumatre, ki jima ni jasno, kakšno mesto imamo zdaj, kakšno oblast imamo zdaj... Pa pogljemo, kako je z današnjo recitacijo župana obračunal vsevedni splet?

Osebno izpovedna moč Prešerna je našla leta 2025 "pojasnilo" v recitaciji turističnega vodnika, ki si je drznil povsem zrešiti kar se je zgrešiti dalo. A tudi sam nisem od muh, pišem vse življenje in zato za konec (še vedno rdeč od sramu) zapišem videnje ali kulturno razodetje:

Kam?

Danes sem skušal priti v mesto kjer sem umrl. Nisem imel neke kartice in se z mestnim avtobusom nisem mogel pripeljati. Ko sem v mestu hotel zaviti k Staremu Mayerju, sem dojel, da ga ni več oziroma tam klobase nisem mogel naročiti. Pa sem rekel, da bom šel na proslavo mojega dne. Iskal sem koncertno dvorano, a je v mestu ni. Kot je ni bilo tedaj, ko sem še bil meščan Kranja. Sem pa postaval pod odrom, ko je nanj stopil gospod, ki je očitno pomemben. Pomislite, zaslišal sem moje verze in njihovo razlago potem bral kot smo včasih brali časopise: možak /so mi rekli, da je politik..../ me očitno pozna...ali vsaj ve, kaj sem danes v Kranju iskal in našel...Pa saj je baje danes pesnikov kot listja in trave, kaj bi zameril tvezenje o moji pesmi možakarju na odru! Pa sem si rekel: saj ima prav, če že ni klobase na jedilniku in gostiln v mestu in koncertne dvorane in....je pa on tukaj, da ljudem pove, kaj bi storil danes jaz! In v trenutku mi je bilo lažje, ker mi je umrl prijatelj, ker me ona ne ljubi, ker...našel sem tolažbo v tem mestu, našel sem mir in srečo. In pojedel pico in privezal dušo kot smo pisali včasih. In potem počasi odtaval proti mojemu gaju...v mojem mestu....

Politik(a) si lahko dovoli vse, kajne? Komaj čakam na popravek čeprav mnenj ne sme nihče popravljati. Lahko popravimo le dejanja.