K sreči smo doma še brez soočenja z zdravstvom v teh časih. Seveda pa neprestano spremljamo, kaj počnejo zdravniki in medicinske sestre in negovalke in...Eno medicinsko sestro na oddelku najtežjih bolnikov z virusom imamo vsorodstvu - ni ji lahko. A je mlada, zdržala bo. Vsem tem, ki tako garajo iz dneva v dan in se soočajo tudi s smrtjo in še čem, je treba dati vse priznanje. Brez izjem. Oziroma...

Osupnila me je količina (političnega, verjamem) sovraštva v nekem zdravniku, direktorju bolnišnice. Ne poznam ga: morda ima rad mačko, sadi rože, poje na koru, kolesari...ni pomembno. Šokiral me je nabor njegovih odzivov na spletu: toliko mržnje, toliko nakopičenih in vase potisnjenih čustev pa res redkokdo zmore dati na splet v obliki "čivkov". Morda je celo primerljiv s tistim, ki danes vodi vlado in je njegova vlada soočena, da je zdaj direktor bolnišnice odstopil. Prefrigano, bi lahko zapisal: skril se je za stres, za obremenjenost, za....Pa žal ni ravno temu tako: grde, naravnost bolne odzive na spletu je pisal že prej. Večinoma politične, vsaj to (po logiki, da morajo politiki več prenesti - tudi take tvite takega zdravnika in takega intelektualca ...)! Toda vseeno se človek vpraša, kam se je zajedlo vse to sovraštvo ? Od kod ob zdravniški prisegi in poslanstvu ta sposobnost ločevanja ljudi, ki so jutri lahko njegovi pacienti? Nočem presojati, a me zmrazi ob misli, da bi me jutri nekdo zdravil s politično diagnozo....

Trma ravno zato nima komentarjev, ki bi nas spremenili v pljuvalnik v katerega je pljuval zdravnik in direktor bolnišnice. Vsakdo se lahko odzove, če napiše in se podpiše. Vse ostalo ja peč njegova osebna stvar - Trma ni sredstvo za obračune. Če samo pomislim, kakšen spisek žaljivk vseh vrst je name naslovil politik, ki se ima za - voditelja, zgled, nosilca novih idej!? Pa saj z njim bo lahka: bo pač moral na sodišču pokazati enak pogum kot pri zmerjanju. Toda - ali je to pot in smisel polemike med nami? Ali se moramo skriti za nadimki obkladati tako kot je druge zdravnik iz Slovenije!?

Ni odgovorov, a čas virusa je morda tudi čas za premislek o tem. In to zato, ker sem sam vse življenje veljal za novinarja, ki ne štedi s kritiko. Priznam: velikokrat sem zapadel zaradi tega v kritikastrstvo, v kritiko zaradi kritike. Toda: nikdar nisem nikogar žalil, še manj zmerjal, najmanj sramotil do te mere, da bi moral za to kazensko odgovarjati. Pa je bilo zagotovo povodov dovolj. Zato me demnstracija človeške in zdravniške etike odstopljenega direktorja bolnišnice toliko bolj preseneti. Bodimo zdravi!