Načela imamo vsi. Koliko (nas) stanejo? Koliko nam zanje plačajo? In kdo komu? Meni pomeni načelnost tudi to, da mi vržejo jajca v hišo. Žal tudi to, da mi grozijo z ognjem in konkretno strežejo po življenju. Ampak: načela sem spreminjal, ker sem živ človek. Ker se spreminjam. Z leti, izkušnjami, razlogov je ogromno.
V tem času ni dobro pisati o političnih načelih, ker jih ni. Gospodje iz SMC, Desus ipd. so to pokazali: trgovali so z načeli. Pošteno. Naj samo to priznajo pa sem miren. Ker sem tudi sam na podoben način že trgoval: manjše zlo proti večjemu zlu. Ali pa: s tem človekom nikoli več...pa sem spremenil mnenje. In sem iz udobja medijske hiše kjer so me cenzurirali na podlagi pritiskov iz Kranja, odšel. Mi je bilo kaj hudega? Ne, ker sem pač našel drugega delodajalca, vsaj za nek čas....Sem se sprenevedal in pisal, da bom "sesul župana" ipd.? Ne, a sem sprejel načelo, ki ga ne bom spremenil: če bo tak kot tisti, ki so me posredno cenzirirali in o meni lagali, bom ostal zvest sebi.
Danes sem govoril s človekom, o katerem pišem večkrat. Nekoč sva sodelovala, bila "ekipa" in bila - uspešna. Njegova načela, njegova stvar. Moje pisanje in odnos do njegovih načel - moja stvar. Pa razumi kdor hoče. Živim v okolju o katerem pišem in to je neizmerno težko: ljudi srečuje, z njimi pijem kavo ali pa se še pogledamo ne. Stvar načel, tudi bontona, karakterja.
V teh časih so načela toliko bolj v ospredju kolikor jih potiskajo v ozadje: nič ni pomembno, le tole in tole kar delamo za vas, ljudstvo, narod, zavaš blagor!? Ne ne, vse je pomembno. Če policijski minister od njegovem pijanem pomočniku najprej preveri, ali so ga "čakali v zasedi", je načela poteptal. In kaj bi bilo, če bi ga policisti namenoma ustavili? Bi bil manj pijan, manj kriv in bi minister iskal rešitev zanj? Tragičen zdrs breznačelnih je to. Vem, da se je zgodil (pa ne eden) tudi meni.Zagotovo pa sem to sposoben sprejeti in dojeti. Je to načelno?