Včasih so na oko bežna prijateljstva večna. Priznam, bilo me je malo sram, ko me je letos poklical za Novo leto. On, gospod v letih, jaz kljub vsemu mlajši - pa se je on spomnil. Danes sem ga poklical jaz v Zagreb. Razrušeni, ranjeni Zagreb. K sreči je z njim vse v redu: zaradi virusa ne gre nikamor iz hiše, potres k sreči ni prizadel Naletilićev. Moje misli so z njim in njegovimi: držite se, Nale!

Gospod. To je on. Srce na dlani. To je on. Človek z veliko. To je on. Pa bi glede na poklic tega ne pričakoval: nogometni trgovec, agent, zastopnik igralcev. Ko je nekoč prišel v Kranj, da bi v Milano odpeljal gorenjskega fanta, sva se spoznala. Ne le poslovno (bil sem direktor Triglava), človeško sva se ujela. Potem me je peljal v Milanello, da sva pašto jedla z Maldinijem, Gatuso ga je objemal, Kaka spoštoval, Ancelotti bil prijatelj. Potem me je peljal v slovito milansko mondeno zbirališče igralcev Milana in poznali so ga vsi. Potem me je peljal na tekmo z Arsenalom in preroško dejal: "Tole jih je pa prizadelo, to je hud udarec!" Od takrat Milan ni več tisto kar je bil. Včasih sem ga obiskal v Zagrebu in sva na Jelačić placu obujala spomine, zame je ostal dobrotnik, prijatelj, nogometna zgodovina. Takrat nam je z enim prestopom napolnil letni proračun kluba, a to je bila stranska okoliščina. Nekoč mi je sin Marko "v sekundi" uredil vstopnico za Berlin (Barcelona:Juventus, finale Lige prvakov) in zato se lahko zahvalim Naletu, da sem spoznal košček nogometnega sveta. In ne bom pozabil enega od njegovih slovitih štosev: "Veš, jaz vedno plačam hotel že zvečer. Star sem, se lahko marsikaj zgodi, da ne bodo v minusu, če ponoči umrem..."

V izolaciji sem imel čas za premislek o tem, kako je naenkrat vse enostavno: malo potreb, a veliko zadovoljstva, da si (še) zdrav, da ti nič ne manjka, da si z bližnjimi. Zato je toliko bolj zarezala nesreča v sosednji državi in zato sem Naleta poklical in ne bom nikdar pozabil, kako je nekajkrat rekel: "Hvala ti!" Razumela sva se od nekdaj, nobena prepreka ni zrasla med nama in zato v bistvu moram sam reči: "Nale, hvala vam za vse. Za čudovite trenutke in...." Še se bova srečala, obljubljam sam sebi.