Prejeli smo....
Mene pa samo zanima nekaj o drop festivalu. Vsako leto je ista zgodba. Živimo v Kranju, tako da nismo glih ob Udin Borštu. Po 2. uri ponoči in vse do 6. ure zjutraj se jakost glasbe večinoma veča in tako se prebujamo sredi noči. Občutek imam, da mi stene vibrirajo. Glasba glasna, kljub zaprtim oknom. Ne moremo spati, čeprav nas zjutraj čaka služba. V službo gremo nenaspani. Vse lepo in prav, naj imajo ta festival, ampak izpade, kot da se ga udeležujejo osebe z motnjami sluha, da mora biti zaradi takih tako glasno. Ali imajo sploh dovoljenje za takšno jakost, ali je to sploh zakonito, da je po polnoči in do šeste ure zjutraj glasnejša glasba, kot do polnoči? Ljudje, ki živijo čisto blizu Udin Boršta pa pravijo, da je to kastrofa ponoči. Kdo sploh dovoli kaj takega?
Danes se letošnji festival končuje. Na robu zaščitenega dela narave si organizator(ji) kuje(jo)mastne dobičke na račun dejstva, da jim festival vsako leto s soglasjem omogoča kranjska občinska uprava. Tej nato mora slediti upravna enota. Vse je torej "regelreht" kot so rekli včasih. Res je: podlaga je prostorski akt iz časov delovanja smetišča v bližini, ki omogoča, da zasebnik odda zemljišča za festival čeprav so mnogi proti - od lovcev do varuhov narave in bližnjih, ki so poslušajo. Smo v preteklih letih slišali z občine, da se bo to spremenilo, ker bodo...Nič niso. Čisto nič. Zato festival traja, nas pa obveščajo o takih zadevah kot je tale...
Zgodba zelenega Kranja je polna različnih priznanj, prizadevanj, resolucij, listin ... kaj pa dejanja? Festival, ki mu nihče noče nič žalega, je druga plat. Je dogajanje v zelenem Kranju. Je hrup, ki ga odgovorni nikdar ne izmerijo, slišijo pa ga okoliški prebivalci. Je dobesedno posiljevaje narave na dovoljen način. To je tisti zeleni Kranj, ki ga mi živimo med tem, ko ga kdo predstavlja doma in v tujini na drugačen način. Takole isti zeleni Kranj "živi" dobesedno sredi mesta leta in leta...Brez spremembe, z obljubami neprestano.
O vsem tem se ne hvali naša oblast ne doma, ne v tujini. Pa so to pojavne oblike zelenega Kranja, ki ga mi živimo. Moramo z njim živeti, ga sprejeti. Problem je v tem, da se marsikje marsikomu lepo oblečeni in okravatani ljudje smehljajo in hvalijo, kakšno zeleno mesto, da smo. Smo res? Morda za tiste, ki nam kimajo s priznanji in plaketami ipd. - a nikdar niso bili priče prekladanju odpadkov sred istega zelenega mesta in ne niso sredi narave poslušali radosti festivala s hrupom ipd.!
Ljudje v mestu bi morali svojo oblast (o)ceniti po enem samem kriteriju: koliko je storila, da je njim bolje vsak dan. Ne, kaj je obljubila in ne kaj še no naredila. Ker si zeleni Kranj zasluži vsakdo od nas. Zato moramo verjeti dejanjem in ne narcisoidni politiki in ljudem, ki nam govorijo eno in naredijo malo ali nič.
Vem, da pričakujem preveč.
Miran Šubic, Kranjčan