No, ko pa izjaviš tako bistromno misel o "pojavi dvoma", se človek mora res dobro počutiti: kot "norčavi Avgust" v cirkusus zabavaš vse in vsakogar. Ko zakuhaš afero, ki je najboljša slika delovanja neke politike, potem ne priznaš šlamparije, nepoznavanja predpisov, prekoračitve pooblastil ipd. - ampak najdeš "dvom".
Ja, dvom pa mora obstajati. Na primer: v slehernega politika in tu kar lepo od župana navzdol mislimo res vse. Je komu treba na slepo zaupati, je komu treba dati neomajno trajno pooblastilo, ali ne? Ne, ker se je nam pojavil dvom že zdavnaj. In bo za vedno ostal. Ali župan dobro vodi občino? Ali je njegova odločitev dobra za nas? Ali mestni svet... in tako dalje.
Dvoma pa je premalo in še dobro, da se je - prosto po Zokiju Kranjskemu - kot fatamorgana pojavil vsaj zdaj. Ker se je Trmi že prej: pri telovadnici v Stražišču, pri zelenicah, da o dimnikarjih, sporni poravnavi (zgodovinski pregled dvomov) ne pišemo. Dvomili smo na podlagi podatkov, dejstev, ravnanj. Na podlagi česa pa je podvomil "bifepolitik", bo še pojasnil.
Kako lahko dvomi nekdo, ki je naj..... (najdlje teče, najboljše rešitve ima za vse, najlepši ipd. je itak, najboljše rešitve ima...)? Ne vemo. Kako lahko nekdo tak kadarkoli podvomi v svoja ravnanja? Kajti da dvomimo tisti, ki smo proti njemu, ga ne maramo, smo podkupljeni ipd., je logično: kaj pričakovati od slabih ljudi?
O dvomu torej samo tole: ni se pojavil nenadoma. Ni se ga treba bati, razen takrat, ko ti dvom kaže, kako slabo ravnaš. Zato taki bežijo v zaklonišča moči, vpliva, laži, demagogije. Naj se lepo imajo, skriti pred dvomom....a jih bo našel, ni dvoma!