13.4.2013 mi je organizirani kriminal stregel po življenju. Kljub javnim objavam, se skoraj edino ni oglasilo Društvo novinarjev Slovenije kjer sem plačeval članarino desetletja. Izstopil sem in jim opisal razloge za to. Ponosen sem na to dejanje, nisem pa iskal tolažbe in pomoči in politične ipd. zaslombe.

5.7.2023 me je skušala javno "ubiti" ministrica te države, ker sem pisal o njenem ravnanju. Tak javni linč ima lahko posledice za vsakogar, ki je njene laži bral. Ker jih je mirno povzela od drugega lažnivca. Odzval sem se in pisal najvišjim avtoritetam te države.

Ni res, da se ne bi odzval nihče - odzval se je "državni portal" v posredni lasti in pod neposrednim vplivom (sleherne) vlade. Tam so bile potrjene vse navedbe Trma.si in ministrica te države je neposredno krivdo prevalila na pleča njenega življenjskega sopotnika. Njena stvar, konec koncev. Ni pa zmogla ne opravičila, ne česa drugega.

Pismo, ki mi ga je napisal Kranjčan, prijatelj, je njegov odziv. Ni moja obramba, to je napisano v objavah in v dokumentih za podlago objav. Iskreno pa nisem pričakoval podpore kogarkoli. Kaj pa sem napisal v svojem pozivu o javnem linču? MOLK NAJVIŠJIH AVTORITET BOM RAZUMEL KOT STRINNANJE S POČETJEM MINISTRICE. SAPIENTI SAT.

Za vse nas pa je nauk takle (in ga ponujam samo v razmislek, ne v upoštevanje...): vsi delamo napake, a vsi nismo sposobni prevzeti odgovornosti in bolj, ko to terjamo od najvišjih predstavnikov oblasti, manj smo uspešni. Žal. A to ne spremeni mojega prepričanja, da mora biti Slovenija pravna država. Kjer spoštujemo osnovna ustavna načela.

Zato meni z lažmi ne bo sodil nihče.