Najprej (kot vedno) pometamo doma: tudi v Kranju je na občini zaposlen zakonski par in to na vodilnih položajih in zagotovo je takih primerov po Sloveniji še kaj. Z drobno in pomembno razliko: v tem primeru ne gre za nadrejeno in podrejenega (morda doma, bodo rekli zakonski možje....) ampak za delokroga, ki se po vsebini izključujeta...
Primer iz Šenčurja poudarjamo zato, ker smo v zadnjem času tolikokrat slišali ali prebrali stališče mestne svetnice (ki bi morala odstopiti 28.12.2020) Barbare Gunčar, da so nam male občine za zgled. Pa ne, da bi iz enega primera sklepali nasploh, ker nam je šenčurska občina po marsičem za zgled (na primer: poslovna cona...)! Toda vedno je treba vedeti, da je nepotizem v takih okoljih res nevarna zadeva: vsi se še bolj poznajo, spletejo se take in drugačne povezave...Pa se še spomnimo, kako je iz Šenčurja grmel zdaj podrejeni uradnik nove direktorice (doma pa partner, ki je neznanka celo vsevednemu županu) o tem, kdo iz javnega denarja plačuje Trmo!? No, treba mu je čestitati: z gospo šefico občinske uprave ima tako skrivnosten odnos, da še župan o tem nič ne ve....razen, da sta doma na istem naslovu....
Kako bodo zadeve tekle, je stvar šenčurske občine in njenih odločevalcev. Se pa tako na daleč lahko zasluti, kdo bi bil najbolj primeren za županjo nove občine na obrobju sedanje, kajne? In mi še vedno hranimo podatek o tem, kako je bivša soproga enega gorenjskega župana dobila službico v drugi občini potem, ko je en župan prosil drugega....Pa to je že zgodovina.
Nekaj je gotovo res: ko se v manjšem (geografsko, demografsko ipd.) okolju spletejo povezave, lahko relativno malo ljudi obvladuje vse. Ne verjamete? Pojdite v okolico Kranja....