Trma že leta opozarja na Trbojsko jezero. Še eno poletje je minilo in nič se ni zgodilo. Vsa čast tistim, ki poskušajo (Čolnarna na drugi, nekranjski strani), vsa kritika tistim, ki sploh ne poskušajo: obe občini nista sposobni zagotoviti niti plovnega režima, da bi vedeli, kaj ta vodna površina prenese.
Blaž Stepišnik izdeluje z lastno pametjo izdelke, ki so osupljivi in jih bomo predstavili tudi na Trmi. Kar je najbolj zanimivo: so taki kot jih želimo. Kar wse varovanj okolja tiče, namreč. Ne potrebujejo goriv, ki škodijo okolju. In kar je še bolj zanimivo in logično: podjetje je doma v najbolj uspešni poslovni coni na Gorenjskem, šenčurski. Kranj je sploh nima, še nima ... kakor hočete!
Podjetnik ne bo premaknil čeprav premika. Dokler se z njegovim plovilom po jezeru ne popeljejo tisti, ki bi lahko ponudili Kranju in okolici neverjetno - neše novo morje. Resda drugačno, a lepo in zanimivo. Na prav način, jasno. Danes je po desetletjih izgubljeno še eno - poletje. Namesto, da bi nas jezero družilo, je za mnoge le mlakuža, brez privlačnosti in pomena.
Dodajmo ob to misel: če bi Kranj znal z drugimi občinami in morebitnimi vlagatelji in inovatorji Trbojsko jezero spremeniti v privlčano točko, mnogih ne bi bilo zdaj treba poditi s Hrvaške domov. Če bi tako inovatorji kot je Blaž imeli kaj vpliva, bi se nekaj že zgodilo.
Naravi smo nekaj vzeli, da smo naredili jezero. Sebi ob tem nismo dali nič: le spoznanje, da ne znamo, zmoremo. Žal. Trbojsko jezero je priložnost generacij.