1.ugotovitev: čez manj kot dva tedna bo vpliv Zorana Stevanovića v Komunali splahnel kot balon, ki se je napihnil in ga prebodeš z iglo. Vajeti bodo (slabo ali dobro, bomo videli) vzeli v roke župani občin lastnic. Do takrat pa seveda naš politik dokazuje, koga je mestni svet (na predlog župana, da ne bo zablode) imenoval v skupščino največjega javnega podjetja v pokrajini. Banalnost obtožb vsevprek sloni na trditvi "kranjskega Zokija", da je direktor Berčon zlorabil službeno kartico za tisoče evrov zapravljivosti. Potem pride dokaz, da je "zapravil" 250 evrov. In tisti politik, ki se nikoli ne opraviči, ostane zvest sam sebi. Nauk je preprost in je bil objavljen danes v kolumni osrednjega slovenskega časopisa in ga dodajamo z velikim veseljem, ker tako sovpada s kranjsko stvarnostjo.
2.ugotovitev: delavci v Komunali so lahko spremljali, kako je bivša šefica mestne uprave v času župana Trilarja "čudežno pristala" na delovnem mestu za 50 000 evrov letno, zanje pa ni bilo denarja niti za zakonsko predpisane popravke plač. Prav je, da se to uredi - narobe pa, da se ni že. Isti delavci zaupajo sedanjemu direktorju, da je to zmožen urediti. Ne vemo, če imajo prav, a tudi v tem primeru gre za nekaj bistvenega: v Komunali se po dolgoh letih pogovarjajo in dogovarjajo. Za isto mizo. In gospa iz začetke zgodbe odhaja. Ne zaradi politike, zato, ker je Trilarjev izbranec dvignil stroške dela za 700 000 evrov, za delavce na smetnjakarskih tovornjakih pa ni imel denarja...Nauk: sramota!
3.ugotovitev: vsak človek zase tudi v politiki gradi kariero, a vsak med nami (s piscem vred) je ujetnik svojega značaja. Ljudje smo najprej, potem politiki, novinarji ipd. Ravnanja, ki mejijo na absurd so lahko tudio v bifeju sklicana skupščina podjetja, ki obrača milijone in skrbi za 100 000 in več ljudi!? In zato je treba ob vsem tem zapisati samo en pomislek in strah in spoznanje: taki želijo voditi Kranj in vse nas? Taki bi sprejemali odločitve o vseh nas? Taki bi urejali naš vsakdan? Pomislimo, ko odločamo o njih in njim podobnih. Stranke so nepomembne, pomembni so ljudje, za katere oddajamo glasove. In tu res ni izjeme.
