Martin Leskovar je doma s Kokrice. Poleg tega, da se javno zlaže pa rad tudi samega Boga pripelje v hram demokracije: "Glas ljudstva je božji glas!" Tako je rekel o referendumu za novo občino, ki jo podpira in ima do tega vso pravico. Vmes pa je gospod Martin kot zvest sledilec Barbare Gunčar na kaj pozabil. Kar se starim gospodom lahko zgodi, nerodno je pa vseeeno! In če mu je božji glas tako blizu, je pozabil na bistveno, ko je udrihal po svetih krajevnih skupnosti in mestnemu svetu, ki so si - pomislite - vzeli božjo pravico odločati o tistem, kar naj pove "glas ljudstva"!

To je govoril gospod Martin, naš častitljivo star someščan. In polagal usodo Kranja v roke poslancem, ker domači svetniki in mestni svetniki niso nič. Ne štejejo nič, po njegovem. Zato verjame poslancem, ki - morda - še v Kranju niso nikdar bili, nikar na Kokrici. In zato o Kokrici in Predosljah odločajo ljudje, ki so doma - na primer - v Posavju ali Prlekiji. Nič narobe, majhna je Slovenija in Martin jim "bianco" verjame.

So oni torej "božji glas"? Že mogoče, tako je v demokraciji. Mimogrede in za Martina in podobne: kakšen glas so krajevni svetniki na Golniku in še kje kjer niso podprli občine, ki bi jo gospod Martin morda imel za "božje razodetje"! Hudiča nazaj: izvolil jih je gospod Martin sam. Tu, v njegovi KS - pa nič ne štetejo! Tu - v njegovi občini - pa nič ne štejejo njihove odločitve! Pač pa šteje in bo štela odločitev poslancev (enako neposredno izvoljeni kot krajevni in mestni svetniki), ki pa niso tu doma. Če pa so, so za razbitje svoje občine (Mateja Udovč, SMC) ali pa bežijo pred javno odgovornostjo, za kaj so kot nesrečni lik Branko Grims (SDS). Takoj dodajamo: jasno za enoten Kranj je Alenka Bratušek (SAB) kot je rekla v parlamentu!

Martinovanje s Kokrice je torej še ena polomija "argumentov". Če torej povsem enoten mestni svet ne šteje nič, če ne štejejo nič krajevni sveti po KS (Gunčarjeva razen Martina v parlament ni pripeljala niti enega predstavnika KS...), kako hudiča je pa odločitev poslancev tista prava?

Ne oporekamo demokratičnemu odločanju ljudi, svetnikov po KS in v mestnem svetu, najmanj poslancev. Vsak ima svojo težo. Nima je pa gospod Martin, ki usodo svojega kraja in občine ipd. tako lahkotno "posoja" slovenskim strankarskim vojščakom, domačim (doma izvoljenim enako kot poslanci) pa ne verjame nič oziroma jih daje v - nič. Pa še malo zlaže se...spotoma.

Božji glas je nesporno glas ljudstva, je prepričan. Kaj bo, če vsemogočni ne bo govoril in odločil tako kot je všeč njegovemu služabniku Martinu? Bo kriv on ali pa - ljudstvo kot je to vedno bilo...?

ZA KRANJ KOT JE ZDAJ!