O Trmi in meni vsakdo lahko sklepa, presoja, ocenjuje. Zdavnaj sem stopil v javno sfero, a ne kot politik ali kaj podobnega. Kar ne spremeni dejstva, da se s politiki poznam, mnogi so moji prijatelji, znanci. Kavo sem pil ali pijem z Matjažem Rakovcem, Janezom Černetom, Igorjem Velovim, Zoranom Stevanovićem, Barbaro Gunčar, če naštejem samo izpostavljene kranjske, lokalne. Trudil sem se (in tudi tu naj javnost presodi), da bi ločil "družbo in službo" kot rečemo. Zato me ni motilo, če me je kdo postavljal k temu ali onemu, če mi je kdorkoli pripisoval "gospodarja" ali karkoli. To je treba sprejeti in s tem živeti.
Ko pa je z na videz nedolžnim zapisom mestni svetnik "pojasnil", zakaj mi on ni dal in ne da in ne bo dal nagrade za katero sem legitimno in legalno predlagan, je šlo in gre in bo šlo za čast. Vsakdo med nami jo morda dojema drugače, jaz jo takole: taki o meni ne bodo odločali, taki mene ne bodo presojali! Vsaj ne v postopkih, ki so sami po sebi sporni. Vsaj ne v Kranju kjer pač ne potrebujem nikogar in ničesar, da bi bil porepoznaven. Trma zadošča.
Neverjetna sreča je, da sem akcijo "nagrada" zasnoval - priznam - premišljeno in nič drugega ni bila kot provokacija temu okolju, da kaj spremeni. Če sem čisto natančen: o tem, ali si zaslužim nagrado presoja, odloča, glasuje in še kaj pravnomočno podkupovanja obtoženi politik !? O njegovem početju naj odloči sodna veja oblasti, a on v Kranju je oblast !? Zakonodajna! In v državnem svetu tudi! Jasno je, da v normalnih in razvitih demokracijah politiki s tako prtljago odstopijo vsaj dokler se v sodnem postopku ne rehabilitirajo ali dokončno odidejo s politične scene.
Sreča, neverjetna in blažena sreča je, da ne služim nikomour takih. Pomislite poniglavost politika, ki namigne, da bi "lahko zrihtal nagrado, a se boji sodišča"!? Sarkazem? Ali podzavesten vzorec mišljenja in ravnanja.
Roko na srce: ko sem se domislil preizkusa kranjske politike na sebi kot poskusnem zajčku v eksperimentu "ngrado hoče tisti, ki je more nikoli dobiti", nisem slutil razsežnosti, ki je zdaj znana: politično talanje nagrad, priznanj in še česa je privilegij tistih, ki so na oblasti. Pomilujem že zdaj vse, ki so "na spisku" za potrditev (čeprav politik javno piše, da je že odločeno...) na mestnem svetu. Oni te sreče nimajo, oni so šli skozi sito in rešeto takih moralnopolitičnih presojevalcev kot je kranjski politik, ki vodi postopke in komisijo kot - pravnomočno obotžen kaznivega dejanja.
Če bi o meni taki odločali, bi zdrsnil na njihov breg in bil del njihove igre. Ne bodo. Nikoli.
Miran Šubic, ki sem s svojo "samokandidaturo" pokazal v kakšnem političnem močvirju smo....