1.
Kot Perico jo je poznal ves (zlasti urbani) Kranj. Nataša Stojković je odšla, a ostala z nami s svojo vedrino, preproščino, z iztegnjeno roko in nasmehom. Če si jo srečal v Kranju, si bil (lahko) dobre volje.
2.
Društvo Trma bo vsakega maja v naslednjih letih podelilo PERICO. Ne, ne bo nagrada, še priznanje ne, bo samo Perica. Za kaj jo bomo podelili in komu? Zato, ker smatramo, da si Kranjčanke in Kranjčani zaslužimo nekaj, kar prihaja od nas k nekomu od nas. Kriterij ne bo imel pravilnika, lahko pa bo predlagal vsak: Perico bomo delili vedno ljudem, ki bodo prepričali, da imajo Kranj radi. Kaj bodo za to storili, ni pomembno - da bo le pristno in človeško toplo in neposredno.
3.
Zdaj boste "klošarki" posvetili nekaj? Ali ni dovolj delovnih in pridnih in ustvarjalnih in še kaj ljudi, vi pa svojo akcijo in neko počastitev imenujete po postopački, ki je fehtala denar in kako cigareto po mestu? /tudi na take očitke smo pripravljeni - vztrajamo!!!/
4.
Mesto je treba imeti rad. Čisto preprosto, po svoje, vsak zase ali vsi skupaj. Zato Perico vsako leto v roke tistemu, ki ima Kranj rad. Način, oblika nista pomembna, ključno je samo eno: da to prepoznamo. Kot smo to prepoznali pri naši Perici. Naj počiva v miru.
ps
Za tiste, ki Perice niso poznali, niti jo cenili, niti sprejemali. Delček odzivov na spletu...presega mnoge zapise o pomembnih ljudeh. Oprostite: Perica je pomembna!
