Poslanec slovenske države, kranjski rojak, je slovenski državni praznik spremenil v dan kolaboracije (=sodelovanja) z okupatorjem. Tistim z rdečo zvezdo? Niti ni pomembno. Vsak mesec od iste države za svoje poslanstvo prejme plačo, a dejansko zavrača državo oziroma vsaj njen praznik. Pljunek nanj je njegova pravica, a vprašati se moramo o nečem drugem.

Vprašati se moramo o uporu. O tem, da nek narod vzame puško v roke in prežene okupatorje. Kaj je alternativa prosto po politiku iz Kranja? Sodelovati z okupatorjem, ki je prišel k nam s puško in na koncu bil kaznovan s puško. Ne samo pri nas, tudi vEvropi nasploh. In v svetu nasploh. Da to ni prav? Da bi morali biti mi vsi "ta beli" in priseči okupatorju!? Da bi pač zavrnili rdečo zvezdo in "hakenkrojc" vzeli za svoj? Ne, resnično nas ne more osrečiti noben simbol - ampak pod enim smo zmagali. V vojni. Pregnali smo okupatorja in tisti, ki so bili z njim v dejanjih, so doživeli usodo poražencev. Tragično? Vsekakor. Bolečo? Nesporno. Krivično? V veliki meri zanesljivo, ne pa povsem. Zgodovino pišejo zmagovalci.

Če danes, 2021, poslanec parlamenta pljune (prispodoba je na mestu!) na to, da je njegov narod nekoč na nek način rekel, da je okupatorja treba pregnati, je to samo dokaz, da se nam to lahko ponovi. Ne nam tu, vsemu človeštvu.

27.aprila bi vsi mi morali (in država našega poslanca je to uzakonila.....) praznovati upor v narodu, upornost v človeku. Razen njega, ki je poiskal svojo razlago. Napačno? Nikdar ne bi zapisal tega, ker nikdar ne oporekam, da nekdo razmišlja drugače. Če pa predstavnik ljudstva v parlamentu "pljune" na državni praznik države, ki hrani njega, njegovo družino, se je treba pa zopet upreti. Danes z nestrinjanjem kot nekoč s puško. Slovenci smo o(b)stali, ker smo se uprli. Z vsem kar zraven sodi. Le praresnica je v tem, ne v interpretacijah tistih, ki državo predstavljajo, a pluvajo na njen praznik.

27. APRILA PRAZNUJMO UPOR V NARODU, UPORNOST V NAS!