Šole nikdar nisem maral. Kot nasploh nisem bil ravno upogoljiv do raznoraznih nadrejenih. Značajska lastnost, tudi napaka. Ko je prišel čas mature na kranjski Gimnaziji, sem se tresel...Pa me je na pisnem preizkusu pri angleščini rešilo to, da je sedela pred mano ena najboljših dijakinj vse generacije, če ne najboljša. Viktorija Tomič, 4.a. Fejst punca niti vedela ni, kako pomembno je, ker je levičarka (ne politično, pač pa je pisala z levico...) in je zato testna pola bila bolj na desni in....sem videl, kaj obkroža in sem sledil kolikor sem mogel. Pa je šlo... Grdo je to priznati, a sem vedno, kadar sem jo srečal, to anekdoto na dan prinesel...Meni ni v čast, ampak tako pač je.
Danes je Viktorija Tomič dobila priznanje. Strokovno, tudi politično, zlasti osebno. Novi minister jo vidi očitno na čelu kranjske klinike Golnik, ugledne ustanove našega zdravstva. Čestital sem ji. Ker sva se v zadnjem času tudi kaj pogovorila. Ker sem sledil njeni "javni podobi" in ker sem jo obelodanil tudi na Trma.si. Takrat, ko je bila bolj ali manj prisiljena Golnik zapustiti, ker je njena načelnost to terjala. Zdaj je nazaj. Ima priložnost narediti dobre stvari. Ne morem soditi, ali je prava, ali ji bo uspelo. Lahko pa rečem in zapišem: Viki si to zasluži!
Negativna kadrovska selekcija politike se lahko ponovi kjerkoli in kadarkoli. Želim si, upam in sem celo prepričan, da se v tem primeru to ne bo zgodilo. Ker bo to dobro za kliniko in zlasti vse, ki tam delajo in še bolj za tiste, ki jo potrebujemo. To je moj odziv na izbor sošolke na položaj, ki si ga nesporno zasluži. Bolje zapisano: mora si ga še zaslužiti, izhodišče je jasno....
Negolgo nazaj sva govorila o tem, kdaj se kdo bo ali je upokojil. Zdaj je to zanjo popolnoma nepomembno. Ker sem prepričan, da bo trdo garala za uspeh. Klinike in svoj. Taka je vse življenje.
Miran Šubic od katerega jih ni veliko prepisovalo v Gimnaziji....kasneje pa se najdejo ... še danes....