Ko premier Golob v tretji največji občini v Sloveniji ne najde županskega kandidata, ki bi kaj štel in, ko stranka postane "Gibanje po zvezah in poznanstvih", je logično. da smo politična provinca kjer bi se morali trkati po prsih z (bodočo) ministrico, ki je zamenjala več strank kot ..... ali z desnim politikom,ki nas je nazorsko in politično izpostavil s svojimi izpadi kjer se oglasi celo nemška država, ko gre čez rob.
Res smo zabredli v lastno meglo, res je zadah province tako močno prisoten in splošen, da je imenovanje nekega direktorja nekega zavoda v bistvu - nepomembno za celotno sliko. Ta pa je pač preprosta preslikava države: ti boš sluga naših ambicij v športu in boš za nagrado dobil direktorski stolček. Če je premier Golob odraz ene plati "pijanosti zmagovalcev", je imenovanje vaterpolista s pomočjo glavnega vaterpolista samo preslikava države v Kranj. Kjer lahko direktor nekega zavoda pripravi veselico v svojem lokalu, ko njegov "izumitelj" postane ponovno župan...Kjer lahko mestni uradnik neko državno uredbo priredi tako, da si nekdo na račun Udin boršta baše evre v žep. Kjer neko predstavo kranjskega dramatika vržejo v kranjskem gledališču s sporeda pa se ne oglasi ne podžupan, ne župan - dejansko nihče.
Vsaka kadrovska poteza je sporočilo. In je v duhu neke politike. In je politična. Kdor ima oblast, to lahko počne s podlago volilnih glasov. V demokraciji je tako. Niti malo drugače (lahko pa še huje) ne bi bilo, če bi bil namesto vaterpolista nogometaš tisti, ki bi odločal in vlekel poteze. Je pa za zdrav razum pomembno, da lahko nisi tiho in to dogajanje predstaviš.
Mi ga predstavljamo kot ga vidimo in doživljamo. Sporočila sprejemamo kot jih dobimo. In za to leto in to oblast in to stanje in te odnose in razmerja, je naše sporočilo zelo jasno, neposredno (za koga tudi točno...): intelektualna revščina se odraža v tem, da v tem našem Kranju prepiha ni. Svežega zraka ni. Je eno samo in golo trgovanje z vsem in vsakomur.
Trma/Trmator nista nikomur ničesar dolžna in nihče nam ničesar ne dolguje. To pa je naše sporočilo na dan, ko smo objavili prvi zapis na Trma.si leta 2011.
Miran Šubic