V Trenutkih odločitve, posnetih v času kmalu po vojni, je človeška odločitev prignana v definicijo naše sprave, odpuščanja in zlasti zavedanja o tem, da ljudje grešimo. In skušamo kaj popraviti in odpuščati. Film, ki naj bi bil tipični "partizanski" zaradi vrhunskih igralcev in sporočila postane dejansko slovenski film brez primerjave po sporočilnosti...
Zakaj tak uvod? Ker nas čakajo trenutki odločitve o Kranju. Takem kot je ali takem kot ga želijo Gunčarjeva&Udovčeva in tisti, ki se s tem strinjajo. Argumentov je veliko, na vrsti pa so zdaj res že groteskne scene o katerih kmalu na Trmi. Odločajo pa o nas in naši prihodnosti izven Kranja, ker tako hočeta političarki, ki sta iz Kranja. Tukaj izvoljeni. Res paradoks.
Človeška plat vsega tega je logična podlaga. Župan, ki želi nov mandat, si prizadeva za celovito in močno občino. Političarki, ki se jima obeta umik s scene (SMC ima manj kot odstotek podpore, strnka Gunčarjeve je zanemarljiva celo v mestnem svetu), sta našli pot, da ostaneta in obstaneta. Če se ob to potuhnjeno uvrsti še politične konvertite ala poslanca SDS Grimsa (nikdar do zdaj ni jasno povedal, za kaj se zavzema kar je res sramotno) in "mitingarja" in bivšega župana....je slika naše politične stvarnosti na dlani.
Kranj bo seveda o(b)stal tudi brez tistega dela kjer ni niti ene večje tovarne ali sploh proizvodnje, kjer so številni ostro proti delitvam, kjer kak lokalni šerif že zdaj dela kar hoče. Na nezadovoljstvu pa se da netiti tudi odcepitev in to dve dami iz naše kranjske politike počneta. Tudi zanju pa pridejo trenutki odločitve. Volitve so to za politike.
Ustavno sodišče in parlament in politične igre in igrice so posledice početja, ki mu v zgodovini Kranja ni para. Sam sem za Kranj kot je. In sam sem kritičen do oblasti. A današnjo podpiram 100% pri prizadevanju, da politični kruhoborki ne razbijeta Kranja.
Miran Šubic, Kranjčan iz Bitenj