Ko človek prebira (javne) zapisnike sveta šole iz naše občine, se kar malo zgrozi: ljudje, ki naj bi učili druge, se sami težko dogovorijo karkoli. Izkušnje pravijo, da je marsikje po šolah "pestro" z navzkrižji. Ja, kje pa ni? Se spomnite kranjskih gasilcev in peripetij med njimi in vodstvom? Kaj pa zavod za turizem in ...še bi lahko naštevali ustanove, ki so plačane iz naših žepov. V podjetjih kjer je doma zasebni kapital, so stvari vsaj za odtenek bolj preproste: lastnik diktira in dela (skoraj) kar hoče....
Če na neki šoli sprejemajo sklepe po tekočem traku o tem, kdo lahko koga in kako izvoli v svet zavoda, se dajejo okoli pravnih mnenj ipd., potem je seveda vedno treba najprej izpostaviti vrh, ker riba pri glavi...Pa ne, da bi mi učili šolnike, a izglasovani sklep, da mora ravnatelj v šolo o mobingu je res zgovoren, da ne rečemo - tragičen.
Ne sodimo, kdo je kje kaj narobe naredil. Vendar pa: ali nimamo mi na naši občini tudi ljudi, ki so plačani za to, da skrbijo za "red" (spoštovanje predpisov in norm obnašanja kjer so na prvem mestu učenke in učenci in ne "prfoksarske zdrahe") in predvsem ugled. Kako težko si ga neka šola pridobi, je znano - očitno pa pozabljamo, kako lahko ga je izgubiti.
Kot vedno gre v sporih za "kdo bo koga". Žal. Tokrat bo treba presekati s tisto ponarodelo: "Za otroke gre!"