Novinarja Jožeta Možine in njegove "novinarske agende" ne cenim. Do tega imam pravico vsaj po enem kriteriju: ga plačujem kot naročnik RTV SLO. In nič nimam proti, če ga kdo drug ceni ipd. Demokracija.

Anis Ličina je bil februarja prijet kot osumljeni v zvezi s kaznivimi dejanji trgovine z drogami (medijska informacija). Novembra na isti javni televiziji, ki jo plačujem iz meseca v mesec, v oddaji Jelene Aščić Tednik nastopa kot protestnik. Demokracija.

Komur krivda ni dokazana, je nedolžen. Toda Jože Možina opozarja, da so na RTV SLO privzeli (sam temu pritrjujem) standarde in sankcije zoper Igorja Pirkoviča in njegov prispevek o hrvaškem proustaškem pevcu in koncertu v Mariboru. Torej je Pirkovič kriv, Anis Ličina pa je nedolžen, ker mu krivda ni dokazana in torej v elitnem terminu v elitni oddaji razlaga, kdo bo (lahko) tepen na protestih in kdo ne. To pa ni demokracija, ki si jo želim v moji državi.

Odločno sem proti, da hrvaški pevec v našo državo izvaža svojo agendo, ki so jo obsodili v njegovi domovini in širše. Odločno sem proti, da nam nekdo, ki je osumljen zavržnih kaznivih dejanj na javni televiziji razlaga o tem, kako mora biti kdo oblečen, da ne bo tepen na protestih. In s tem misli novinarje, da ne bo pomote. Eden od novinarjev jo je na "njegovih" protestih skupil, lahko bi bilo huje.

Zato dajem izjemoma in s težkim peresom prav Jožetu Možini, morda prvič v življenju. In sem vesel, da nisem več član Društva novinarjev Slovenije, ki se v primeru Anisa Ličine ni oglasilo z jasno, nedvoumno razlago, da organizatirji protestov kjer je ogroženo življenje kogarkoli, nimajo kaj iskati na javni televiziji. In pristanem celo na to, da je to moje stališče nedemokratično. Kajti potem je ločnica jasna: Anis Ličina je demokrat, jaz pa ne.