Vsak dan nas bere okoli dva tisoč ljudi. Bralke in bralci samo kliknejo, preberejo. Ni plačila, ni reklam, nič. Obenem pa medijska scena naravnost drvi v brezno po krizi z virusom, ki pa dejansko še pride. In zdaj bi seveda lahko privoščljivo zapisal, kako sem vedel in slutil in zato odšel iz podjetja kjer sem bil 40 let pa mi nihče na koncu niti "adijo" ni rekel. Jasno: sem bil pač tak kot sem in menjal se nisem pod vsemi mogočimi uredniki in urednicami in šefi in šeficami. Niti komu lezel v rit, niti fehtal večjo plačo, privilegije. Nič. V vseh teh letih nisem nikdar vprašal, zakaj nimam večje plače ipd. kar je še teh vsakdanjih zadeva z vsakogar. Ko danes berem, da glavni mediji (=časopisi) pričakujejo vladno pomoč, se spomnim, kako je Bojan Petan& kupil moj delež v Dnevniku in sem bil solastnik le še z nekaj delanicami! Ko je vsako leto "potegnil" iz Dnevnika lepe zneske dividend, ni nikogar vprašal, če mu kaj da, pomaga...Danes naj bi jaz pomagal njemu? Ne glede katera vlada in katera politika je na oblasti, tega ne bi mirno sprejel: bogataš ima ogromno premoženje in nikdar mi ni pojasnil, kaj z njim dela in koliko zasluži. Zdaj naj bi jaz kot državljan pomagal njemu? Na Gorenjskem imamo medijski monopol Gorenjskega glasa, ki je v zasebni lasti in njegova urednica, direktorica ipd. je največja posamična lastnica s svojo družino vred. Vsak mesec v njen žep prispevami vsi davkoplačevalci za edicije, ki jih pri njej naročajo občine - politika torej! Zadnji razpis občine Kranj je prinesel nor rezultat: gospa Volčjakova bo mestni časopis delala dve leti za pol ceneje kot do zdaj!? Tu je torej tista rezerva, tu se skrivajo dobički ipd., tu je blagostanje: javni denar pomaga, kajne? In zato ni čudno, če bo na koncu madžarski bogataš kupil Planet TV, ki je v državni lasti. Glede na to, kdo vodi politiko in vlado, je naveza pričakovana.....Ta televizija je nastala in deluje s pomočjo mojega denarja.

Trma ima 12 000 000 klikov in čez. Nikdar ni bila reklamirana, ravno nasprotno: vedno in redno napadana. Nastala je in deluje kot nekaj, kar ni v breme nikomur razen ustanovitelju. Morda bomo že jutri vstopili na trg in iskali preživetje. Morda bomo prosili za pomoč kot danes veliki mediji. Vse je mogoče, nekaj pa ni možno: da bi trmarili tako kot drugi hočejo...Bom prej dol zaprli!