Rad jih opazujem in poslušam. Za balkonskimi vrati se potuhnem, spodaj ob peskovniku pa otročad ugane vedno kaj novega. Iskrive izjave me nasmejejo, tako prisrčni in otroško razposajeni so. Zadnjič je tisti novi fantič Roberto (reče "bala" in ne žoga in "hremo" namesto "gremo") s štrenastimi lasmi (bojda je mamica želela, da bi bil punčka, zdaj pa je v peskovniku glavni...) nenadoma rekel: "Novo ihro se hremo!" Otročad ga je že kmalu po prihodu vzela za "hlavnega", razen Janezka in Matejčka, ki nekaj vihata nos in se vedno pomakneta tja na desno stran peskovnika. "Jaz sem glavni pri koritu in vi želite do korita priti. A morate meni pokazati, da ubogate ("ubohate" po njegovo...) in si zaslužite, da potem uživate ob koritu. Ki je v našem primeru kar peskovnik, ker korita nimamo...!" Začuda so ga bolj ali manj vdano ubogali, igra se jim je zdela sicer znana, Janez in Matejček pa sta "kuhala mulo" in jim na misel ni prišlo, da bi sledila novemu dirigentu otroške druščine: "Najino korito je tule pa nama nihče nič ne more!" je prhnil Janezek in iz žepa potegnil svoje vojačke, tankec in že je bil "veliki vodja"...Ta bo še daleč prilezel!
Najprej je koketna potegnjena Lenka skušala "omrežiti" vratarja pri koritu: "Dujuspikingliš!" Se je Roberto zasmejal iz srca in rekel: "Parlarezaljano!?" Lenka je bila zmedena, bolj ji gredo šminke in pudri kot tuji jeziki, a je dobila namig, da je pri koritu...Drugače je bilo s Tanjo (tudi zdaj v rdeči oblekci, jasno), ki je Robertu pokazala lepo sešito zvezdo (kajpak: rdečo...) in to je bila njena vstopnica za mlaskanje pri koritu, ki ga pujski in pujske obožujejo! Lukec, najmlajši med otročaji, je lepo sesal levi palček na levici in zajecljal, da "korito ni od nikogar, da ga je treba razdeliti med vse, ker on že ni za "privat lastnino" in sploh". Roberto mu je pomežiknil: kaj bi mulčka spravljal v jok, za to bo še čas...Zadnji se je za igro s koritom prijavil še Marjan katerega črno obrobljena očala so ga delala bolj resnega kot je dejansko res. Velja namreč za "afenpoldeta" in zna oponašati čisto vsakogar: pa je zakrulil tako, da se je Roberto ozrl, ker je mislil, da hoče h koritu pravi pujs! Urejeno, igre pa še ni konec: "Zdaj pa bomo še za novo "ihro" pravila določili: kdo bo kaj jedel iz korita in koliko in kdaj in ..." Pa se mi je zdelo, da so se že dolgočasili...iz dnevne sobe pa sem zaslišal znani mi glas: "Ta teden bova malo šparala pri hrani. Tudi pujski se hranijo s pomijami pa so lepo debeli. Dopusti se bližajo, greva pod šotor v Ankaran....drago bo!" sem slišal boljšo polovico in imelo me je, da bi - zakrulil. Saj veste: ješ kot pujs, obnašaš se kot pujs...Pa nisem tvegal: morda bi najdražja narobe razumela....