Danes je Primož Cirman v komentarju stopil v mojo glavo, jaz pa v njegovo. Kolumna o Mateji Udovč etc. je dejansko (si domišljam) kopija tistega kar sem napisal o poslanskem ravnanju in vedenju naše občanke in poslanke Naše dežele/prej SMC/. In spomini so privreli na dan...

Pomislite: nekoč sva s kolegom bila na plačilni listi Bojana Petana. In on je bil šef aktiva novinarjev, ki sem mu nekajkrat pisal. Predvsem o tem, da nisem vedel - za moja stališča do tega ali onega problema znotraj Dnevnika. Ker me o stališču aktiva ni obvestil, dokler ni bilo sprejeto. In (po ne vem katerem pravilniku) ga lahko sprejme kar vodstvo aktiva ipd. Uprl pa sem se temu, da so bila odpuščanja enih "predmet obsodbe" in odpuščanja drugih "predmet molka". In tega je bilo na Dnevniku kolikor hočeš. Nekoč sem se uprl Miranu Lesjaku in Suzani Rankov pri nastanku Poslovnega dnevnika in dobil lepo ponudbo: "Ali boš delal ali pa trg dela deluje!" Nisem namreč pristal na delo za to rumeno obarvano "poslovno prilogo" brez pisnih navodil urednice Suzane Rankov, ki jo je "izumil" Miran Lesjak, nato je ona njega zamenjala kot odgovorna urednica in nato je on zamenjal njo in je ona "dobila nogo" ipd.

Primož Cirman pa je bil ob vsem tem podložnik. Novinarski podložnik. Bil je del ekipe medijskih ubijalcev, ki so v Poslovnem dnevniku počeli kar jim je naročil Lesjak, njemu pa Petan. Moj kolega se ni uprl, ko so pisali "ta in ta naj bi" in "ta in ta baje"....ipd. itd. Ko so ob zasuku morali oditi, so našli kruh v državnem podjetju - plačeval jih je Telekom kot jih zdaj medijski mogotec Martin Odlazek. Pošteno: morajo živeti kot jaz, ki sem na Dnevniku imel predolg jezik in me je Lesjak skoraj postavil pred vrata, odšel sem po 38 letih sam. Pa je med tem isti moj kolega postal "branik novinarstva" s tem, da mi je z malega ekrana pridigal o svobodi v medijih in še čem. Priznam: ni mi. Sem takoj ugasnil in preklopil.

Danes sem zgrožen, da sva (malce samovšečno: jaz prvi) napisala nekaj kar je podobno. Ker sem prepričan, da bi tisti trenutek, ko bi nekdanji kolega Petanovega kraljestva vstopil v mojo glavo - moral zamenjati glavo. In bom vesel, če bo nekdanji kolega nekdanjega Dnevnika razmišljal enako. Zato seveda nikdar nisem pristal na logiko Poslovnega Dnevnika, ki se mu je na koncu kar javno odrekel sam Miran Lesjak: KO SO POSPRAVILI TISTE, KI SO TO POSLANSTVO OPRAVLJALI (MODIC, VUKOVIĆ,CIRMAN, RANKOV...), NAM JE NA SESTANKU PRIDIGAL, KAKO MORAMO ETIČNO IN PROFESIONALNO DELATI. ON, KI JIH JE USTVARIL. TAKRAT MI JE ŠLO PA NA BRUHANJE. TUDI DANES NISEM SREČEN, DA ZMOREM NAPISATI KAJ NA MOČ PODOBNEGA KOT KOLEGA, ZVEZDNIK ENEGA POLA NAŠE MEDIJSKE SCENE. PIŠEM TOLE ZATO, KER SEM SAM NA DRUGEM POLU? KJE PA: NIKJER NISEM. NO, NA TRMI....