Sem prebral izjavo, ki jo je dala gospa Sluga (nomen est omen?). Pa je nekaj izdavil tudi gospod Jurša. Da tako ne gre več. Da so oni v vladi, ampak niso v vladi. Ker vlada nekaj nekam piše, a to ni depeša, ni stališče. Ker oni imajo stališče, a se z njim ne strinjajo. Ali pa se stališče ne strinja z njihovo pametjo. Ali pa so tako nepomembni, da jih nihče niti ne obvešča, kakšna stališča imajo drugi, ki pa so dejansko prvi - in edini. Ko mi, navadni državljani, moramo to prebaviti, gre težko: če oni, ki nas vodijo, ne vedo kaj delajo drug drugemu - kaj šele delajo nam? Da ne zapišem: za nas? Ali še lažje: proti nam?
Ljudje, ki so v političnem vrhu Slovenije o nas nekaj sporočajo Evropi. Ne kar tako, po golobih pismonošah, po uradni pošti. Pošiljajo depeše, ki niso depeše in seveda pripise, za katere drugi iz te druščine še vedo ne. To je oblast, ki nas vodi? To so ljudje, ki jim moramo zaupati? To je način dela, ki je boljši, transparenten, jasen, drugačen pošten od "tistih drugih"!?
Če sem pošten, so zame levi in desni dol v Ljubljani isti in enaki. Ampak sem državljan neke države kjer mi v dveh dneh dva poslanca povesta z malih ekranov, da ju nihče ne upošteva. Oziroma: ne upošteva ju tisti s katerim sta šla v španovijo!
Napoleon je rekel: "Ljubim izdajo, ne maram pa izdajalcev!" Zdaj nam ljudje, ki smo jih (upam, da res ni prehud izraz - ampak se je že uveljavil v slovenski politiki na levi in na desni, brez razlike), ki smo jih izmerjali z izdajalci trdijo, da so - izdani. Ne ne, niso izdani: le ceno imajo tako kolikor so vredni. Niso vredni, da jim kdo pove, kakšno je njihovo stališče (zapisano v depeši izjavi ali čivku na spletu) in o revčki in sluge prepričani, da imajo - svoje stališče!? Saj: morda ga res imajo, a strinjajo se ne z njim...