Teden dni nisem bil v trgovini. Včasih bi si zaradi tega zaslužili pozornost medijev, danes je to dejstvo. Pa sem preživel. In sem šel tja po nakupih. Prej nismo kupovali ne olja, ne sladkorja, ne moke. Preprosto smo hodili po nakupih, če smo kaj rabili - a malokrat. In tako je bilo srečanje z razkužilom in rokavicami in maskami seveda mali šok: nekaj se dogaja (no, ja - ne za vse: eni bi odvrgli vso zaščito pa hajd k lepemu dekletu po okužbo čez mejo)!

Ne, nič se ni dogajalo, le ljudje smo se prilagodili. Pa dosti o kupcih, ki smo sladostrastno iskali nekaj, česar ne bi bilo na policah, da bi rekli: "Vidiš, manjka, hudič je to, oni pa nam lažejo!" Kdo nam naj bi lagal? Morda moja znana blagajničarka, ki jo komaj spoznam za zaslonom in masko ali pa prodajalka, ki zame polni police: molče, vdano v usodo, pridna kot vedno. Njim vse spoštovanje in vsem drugim tudi. Mi smo lahko doma čeprav bo vedno težje, oni pa so na delovnih mestih in v plačilnih razredih, ki niso ministrski ali sekretarski ali...

Zdaj me v trgovino kak teden ne bo. Posebnih potreb verjetno nimamo, ker bo iz dneva v dan bolj pomembno tisto, česar se ne da kupiti in si lahko dajemo ali pa ne. Zato sem seveda zvečer osupel bral, kaj pade na misel še enemu mestnemu politiku. Zdaj se je spomnil, kako ga moti obvestilo staršem in otrokom v tujem jeziku!? In zdaj je sklenil to temo odpreti. In zdaj se je sklenil izpostaviti. In zdaj je čas za to? Brez komentarja, a nekateri smo doživeli čas vojne. Ne doma, v kleti ali v Železni kapli: delali smo kar smo morali. In zato lažje razumemo, kaj pomeni biti v izrednih razmerah in doživeti trenutke, ko ni več posebnih razlik med nami, če gre za skupno stvar. In kaj je bolj skupnega kot tisto, kar si rečemo vsakokrat, ko spijemo sočloveku "na zdravje"!?

V trgovini sem občudoval pridne delavke, strpne kupce, neko simbiozo - pa čeprav vsiljeno. Potem pa me je splet spravil v razpoloženje, ko prsti tolčejo po tipkovnici sami od sebe..Ja, eni nismo tiho. In o tem bom lahko vsakomur, ki bo to hotel, kaj napisal: jezik take pač tepe in ne boža in zdavnaj sem to kupil v trgovini živlnjenja....