Žakelj je lahko poln ali pa prazen. Lahko je v njem prazna slama ali pa suho zlato. Lahko mu verjameš ali pa se mu smeješ. Žakelj je tukaj in zdaj ena najboljših podob Slovenije kjer je "Žakljanje" početje, ko za svoje politične somišljenike zlorabiš vse: sebe in druge. Najbolj pa državo in vse državljanke in državljane. Glej no, glej: v tem žaklju najdeš stranko (pa saj dejansko ni razlik med njimi), ki je kot ustvarjena za nastope njenega šefa "s prižnice": vedno so tako iskreno dostojanstveni, tako moralno vzvišeni, tako ljudsko pristni, tako domovinsko iskreni, vrednotam naklonjeni. Dokler ne gredo na policijo "šnofat" o tem, ali so "njihovi" morda prisluškovani, ker...Žakelj njihovega posilstva države je tako umazan, da se zgrozim, ko slišim in vidim, kako iz dneva v dan menja vsebino, spreminja včerajšnje trditve in jasno: kaže na druge. Ki - pomislite -njegov svinjarije poln žakelj izkoriščajo sebi v političen prid....

"Veš, tebe so pa prešnofali kot redkokoga," mi je rekel znanec zelo resno. Resno zato, ker je bil v resni ustanovi zaposlen in je vedel, kaj pomeni, če ti brskajo po....vsem, skratka. Sam sem to slutil, vedel pa ne, ker nism nikdar bil v istem žaklju s takimi, ki bi mi to povedali ali bognedaj celo preprečevali, ovirali ali politično zlorabljali. "Če bi ti kaj našli, te en mesec ne bi bilo ven," je še dodal znanec, ki ga sicer zelo cenim, ker ne trosi čvek kar tako in je za te svoje trditve zagotovo imel in ima podatke, dejstva in še kaj.

Pa to ni bilo edinkrat, da so me "šnofali". Morda me še, kdo ve? Slutil sem to tudi sam, a se ne bom delal "ogroženega" za nazaj. Zadoščalo mi je nekaj drugega: lasten občutek, da je dobro, ker me "šnofajo"!? Ja, še lažje sem šel spat s tem občutkom. In bolj mirno vstanem še danes. Zame ni šel nihče na policijo šnofat, če me šnofajo, da bi me kdo politično ipd. "pokril". Nisem v nobeni čredi, v nobeni jati. Zato je name lov prost, šnofanje dovoljeno in možno vedno. Ima pa to tudi neverjetno dober zaključek: noben Žakelj ni moj žakelj in v nobenem žaklju ne iščem svojega Žaklja.

PS

Morda se bo našel kdo, ki bo pomislil, da sem človek, ki ni ničesar zagrešil, ki ni grešnik. Napaka. Od nekdaj sem zagovarjal, da tisti, ki to najbolj poudarjajo, zaslužijo največji drobnogled početij. Sem le naivni državljan, ki še vedno verjame v pravno državo, ki jo mnogi tlačijo v isti žakelj s tistim, kar imamo mi danes in tukaj. Žakelj na malem ekranu ni in ne sme biti to kar je bistvo urejanja zadev med nami: pravilo. Žakelj je odklon od pravila, zloraba pravila. Zato sem se in se bom skušal s svojimi grehi soočiti in nikdar ne bom v žaklju s tistimi, ki zlorabijo sebe in nas, da se temu izognejo.

Miran Šubic, ki sem prestal "šnofanje". Je bilo zadnje? Ne vem, a bom zdržal. Ker trdim: ni absolutne pravice in resnice, ni absolutne objektivnosti in svet bi bil lepši in ljudje boljši, če bi vsakdo med nami skušal tem idealom približati svoja ravnanja. Z mano vred.